Aleš Gačnik

Življenjepis: Etnolog in sociolog kulture. Od leta 2011 zaposlen na Fakulteta za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, kjer od leta 2015 vodi tudi Center za gastronomijo in kulturo vina UP.
Pedagoško delo: Nosilec večih predmetov na vseh stopnjah študija s področja kulturne dediščine, kulturnega in gastronomskega turizma. Več kot 70 mentorstev na vseh stopnjah študija s tremi fakultetnimi nagradami. V študijskem letu 2018-19 izbran za najboljšega profesorja na fakulteti po ocenah študentov.
Raziskovalno delo: Raziskave na področju kulturne dediščine, umetnosti in turizma, vinske in kulinarične kulture, kmetijstva, regionalnega razvoja, gastronomskega turizma. (So)organizator večih nacionalnih / mednarodnih konferenc, (so)urednik večih znanstvenih / strokovnih monografij in revij ter dobitnik večih nacionalnih / mednarodnih nagrad in priznanj.
Bibliografija: Njegova bibliografija obsega več kot 700 enot.
Dodatne zadolžitve: Predsednik Slovenskega etnološkega društva (2002-04), član mednarodne skupine ekspertov pri IGCAT (International institute of Gastronomy, Culture, Arts and Tourism), ki vodi projekt European region of Gastronomy, European Young Chef Award itn. Član mednarodne skupine ekspertov za vinski turizem The EnoTourism Academy, ki deluje kot posvetovalni svet the Global Wine Tourism Organisation. Tudi član strokovnega sveta The Slovenia Restaurant Award ter dveh ekspertnih skupin na MKGP – Svet za razvoj kmetijstva ter Slovenija – evropska regija gastronomije 2021.

Mariča Lah

Življenjepis: Rojena1956 v Ljubljani, 1976–80 študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letu 1980 se je zaposlila v gospodarski družbi Petrol kot pripravnik in sistematično spoznala vse ključne faze poslovnih procesov. Študij je nadaljevala na International development Center Brdo in v letu 1995 zaključila študij MBA, v letu 2005 pa je na IEDC Poslovna šola Bled – Fakulteta za podiplomski študij managementa zaključila magistrski študij. V gospodarski družbi Petrol je bila, s kratko prekinitvijo 4 let, zaposlena celotno poslovno kariero, zadnjih 15 let kot članica poslovodstva družbe oz. članica uprave družbe odgovorna za nabavo in prodajo. Redno se je strokovno izpopolnjevala doma in v tujini, kot gostujoči predavatelj pa je tudi sodelovala z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, predvsem na področju kriznega managementa. V letu 2010 jo je Upravni odbor Trgovinske zbornice Slovenije izvolil za predsednico Upravnega odbora zbornice in to funkcijo opravlja že tretji mandat. Trgovinska zbornica Slovenije je članica številnih domačih in tujih institucij, v okviru katerih skrbi za prenos dobrih praks in prispeva k razvoju stroke, obenem pa pred državnimi organi zastopa interese članov in celotne dejavnosti. V letu 2012 je bila kot svetnica izvoljena v Državni svet RS kot predstavnica gospodarstva, kjer ji teče že drugi mandat do leta 2022. V okviru delovnih teles Državnega sveta kot predsednica vodi Komisijo za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, kot članica pa sodeluje v Komisiji za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Janja Kokolj Prošek

Življenjepis: Rojena 1957 v Ljubljani, 1976-1982 – študij Krajinske arhitekture v Ljubljani. Od 1983-1991 zaposlena na Zvezi vodnih skupnosti Slovenije- svetovalka direktorja za prostorsko načrtovanje in urejanje kmetijskih zemljišč in voda. Od 1991 do 2001 vodja Sektorja za razvoj podeželja in strukturno politiko na MKGP. Bila je članica pogajalske skupine za vstop v EU za kmetijstvo in razvoj podeželja ter regionalni razvoj. Bila je vodja skupine za vzpostavitev in izvajanje politik in programov razvoja podeželja (SAPARD, EPD, PRP 2007-2013) ter članica ustreznih odborov in organov na ravni EU. 2004-2017 je bila ekspert in konzultant na številnih projektih v državah kandidatkah za vstop v EU ter predavateljica na konferencah in seminarjih. Je soavtorica modela Celostni Razvoj Podeželja in Obnova Vasi (CRPOV) in razvojnih programov podeželja ter članica ustanovne skupine Društva za razvoj podeželja. Do 2019 je bila vodja Službe za živilsko predelovalno industrijo in mednarodno medinstitucionalno sodelovanje na MKGP s ključnimi doprinosom na področju urejanja razmer pravičnih odnosov v verigi preskrbe s hrano, vzpostaviti Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in implementaciji Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov s shemo Izbrana kakovost. Od 2019 vodi Sektor za hrano v Direktoratu za hrano in ribištvo na MKGP. Ključni poudarki njenega dela so kakovost in označevanje živil, sheme kakovosti in prostovoljno označevanje, pravični odnosi v verigi preskrbe s hrano, podpora delovanju Varuha in sodelovanje z Javno Agencijo za varstvo konkurence pri nadzoru nepoštenih praks ter internacionalizacija

Boris Kovač

Življenjepis: Rojen 1964 v Postojni, 1984–89– študij na Biotehniški fakulteti (BF) Univerze v Ljubljani, Oddelek za živilstvo. Leta 1989 se je zaposlil v Mlinotestu d. d. in pričel z delom kot mladi raziskovalec na BF, na Katedri za biotehnologijo. Leta 1993 je zaključil magisterij, 1997 doktorat s področja biotehnologije. V letih 1997-2015 je v Mlinotestu d.d. opravljal delo vodje razvojnega in tehničnega področja. Kot tehnični direktor je vodil številne razvojne, raziskovalne in investicijske projekte ter sodeloval pri postavitvi novih tehnologij, proizvodnih programov in sistemov kakovosti ISO in IFS. Od leta 2012 sodeluje pri izvajanju pedagoškega procesa na Fakulteti za vede o zdravju (FVZ) Univerze na primorskem in Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Od leta 2016 je večinsko zaposlen na FVZ, delno pa v Mlinotestu d.d. Pedagoško delo: Docent za področje hrane na FVZ, predmeti na dodiplomskem študiju: Pridelava živil, Predelava živil, Varnost in kakovost živil, Varstvo narave in trajnostno kmetijstvo in Razvoj novih in funkcionalnih živil. Na magistrskem in doktorskem študiju Dietetike in Managementa trajnostnega razvoja. Je mentor in somentor pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Raziskovalno delo: raziskave na področju novih živil in novih izdelkov, funkcionalnih lastnosti živil ter varnosti in kakovosti v živilski verigi. Vodi katedro za prehransko svetovanje na FVZ.
Bibliografija: SICRIS izpis obsega 166 enot, od tega 9 izvirnih in znanstvenih člankov in 9 samostojnih znanstvenih sestavkov v monografskih publikacijah.

Irena Rogelj

Življenjepis: Rojena 1955 v Ljubljani, 1973 –1978 – študij na UL, Biotehniški fakulteti (BF), Oddelek za živilsko tehnologijo. Leta 1978 se je zaposlila na BF kot stažistka – štipendistka sklada Borisa Kidriča in v letu 1981 kot asistentka na Katedri za mlekarstvo. Na UL BF je 1990 doktorirala s področja živilstva. Leta 1991 je postala docentka za področje Mlekarstvo, leta 2003 pa redna profesorica za področji Mlekarstvo in Prehrana. Od leta 2010 je vodja Inštituta za mlekarstvo in probiotike.
Pedagoško delo: Predava na univerzitetnem študiju Živilstvo in prehrana ter Kmetijstvo – Zootehnika, na magistrskem študijskem programu Prehrana, Znanost o živalih in Živilstvo (2. bolonjska stopnja), ter na doktorskem študiju Bioznanosti na BF. Je nosilka predmetov: Kakovost in prehranska vrednost mleka in mlečnih izdelkov, Funkcionalna živila in nutricevtika, Zagotavljanje varne in kakovostne hrane, Prehrana, Probiotiki. Bila je mentorica 12 doktoratov, 7 magistrskih del, več kot 70 diplomskih del; 9 uspešno zaključenih mentorstev mladim raziskovalcem.
Raziskovalno delo: Raziskave mikrobiologije mleka in mlečnih izdelkov, mlečno kislinskih bakterij (MKB) in probiotikov. V zadnjem obdobju so njene raziskave usmerjene v proučevanje zgodnjega razvoja črevesne mikrobiote in vpliva mikrobiote na razvoj in zdravstveno stanje otroka.
Bibliografija: SICRIS izpis obsega 585 enot, od tega 98 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov.
Dodatne zadolžitve: Od leta 2018 prodekanja oddelka za zootehniko BF UL.

Mateja Modic

Življenjepis:  Rojena leta 1964 v Ljubljani,  1982-1987  študij  Živilske tehnologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, 1988 študentska Prešernova nagrada za diplomsko delo, 1988-1993 magistrski študij  živilske tehnologije, 1994-1998  doktorski študij na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za Živilstvo. Leta 1998 je doktorirala pod mentorstvom prof. dr. Ivana Krefta z doktorsko disertacijo Ugotavljanje vsebnosti in porazdelitev selena v vzorcih ajde (Fagopyrum esculentum Moench).
V Žitu  se je zaposlila leta 1987 kot razvojni tehnolog, od leta 1988 do 1997 je bila mlada raziskovalka na Oddelku za živilstvo na Biotehniški fakulteti  in se nato vrnila nazaj v Žito. Kot razvojni tehnolog je bila zadolžena za  različna razvojna področja in ima dolgoletne izkušnje z razvojem novih inovativnih izdelkov. Leta 2001 je prevzela vodenje razvoja v  Žitu, kjer je  na mestu direktorice razvoja še danes. Odgovorna je za razvoj novih izdelkov,   za izboljšave in reformulacije  obstoječih izdelkov kot tudi za uvajanje novih tehnologij in proizvodnih procesov za vsa proizvodna področja Žita. Je tudi dolgoletna interna presojevalka sistema kakovosti in varnosti živil in članica različnih HACCP timov v podjetju.  . Aktivno sodeluje  tudi  v raziskovalnem delu podjetja. Dodatne zadolžitve: Je aktivna v  različnih strokovnih skupinah in srečanjih, kjer  sodeluje tudi  s pripravo različnih strokovnih prispevkov. Kot  predstavnica gospodarstva  je članica strateškega  sveta Višje strokovne Šole na Izobraževalnem centru Piramida Maribor in  je članica Medresorske delovne skupine za preoblikovanje živil (MZ).

Irena Simčič

je profesorica, ki je začetek svoje poklicne kariere opravljala v neposrednem pedagoškem delu. Študij je opravila na Univerzi v Ljubljani in diplomirala s področja kemije. Za namene kakovostnega opravljanja svojega dela je dodatna znanja pridobivala in poglabljala tudi na drugih področjih, med drugim s študijem na Univerzi v Mariboru, kjer je z odliko opravila diplomo z naslovom Optimalizacija stroškov šolske prehrane s posebnim poudarkom na kadrih. Poleg vzgojno-izobraževalnega dela se je intenzivno ukvarjala s sistemom organizirane prehrane otrok in mladostnikov predvsem v prelomnem obdobju za organizirano šolsko prehrano v prvi polovici 90-ih let. V tistih letih je prišlo do visoko intenzivnih teženj za ukinitev oz. privatizacijo šolskih kuhinj. Kot zaposlena na tem področju je dosegla, da so s strokovnimi argumenti na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo odigrali ključno vlogo pri ohranitvi obstoječega sistema. Model organizirane prehrane je v naslednjih letih izpopolnila do takšne mere, da se je Slovenija s tega vidika povzdignila v sam vrh evropskih držav. Zaradi njene mednarodno odmevne aktivnosti je bila na pobudo EU in na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije imenovana v skupino ekspertov za šolsko prehrano pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Slovenski model je predstavila delegatom in ključnim visokim predstavnikom evropskih držav na I. Forumu šolske prehrane v Strasbourgu novembra leta 2002. Pripravila je model oblikovanja cen obrokov in ga v letu 2000 objavila v publikaciji »Racionalizacija stroškov šolske prehrane«. Na osnovi imenovanja Vlade in Ministrstva za šolstvo je že leta članica Komisije za oblikovanje cene bivanja in oskrbe v dijaških domovih in avtorica metodologije bivanja in oskrbe v dijaških domovih na osnovi kalkulativnih elementov. Pri prvi nacionalni strategiji prehrane je bila imenovana v vladni Svet za živila, ki je pripravil Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike, ki jo je potrdila Vlada RS v juniju 2004.V okviru Nacionalnega programskega sveta Ministrstva za šolstvo in šport je bila predsednica Komisije za prehrano otrok in mladostnikov. Slednja je pripravila strokovne podlage za izboljšanje organizirane prehrane. Da so bile pripravljene strokovne podlage na področju organizirane prehrane učinkovite potrjujejo tudi današnje različne nacionalne in mednarodne raziskave s svojimi ugotovitvami. V letu 2006 je pripravila in vodila nacionalni projekt »Kakovostni model implementacije Smernic zdravega prehranjevanja«, ki je zajel vse vzgojno-izobraževalne ustanove. Ob sprejemu Zakona o šolski prehrani v letu 2010 je predsedovala Komisiji za pripravo strokovnih podlag, vezanih na Zakon o šolski prehrani, ki zajemajo vzgojno-izobraževalni in zdravstveni vidik. Z ožjo ekipo zunanjih sodelavcev je kot vodja projekta v letu 2014 kandidirala na razpisu Norveškega finančnega mehanizma s projektom »Celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševanju neenakosti v zdravju«, ki je bil med zelo številnimi projekti izbran. Skladno z načeli permanentnega izobraževanja se s svojimi aktivnimi prispevki udeležuje številnih nacionalnih in mednarodnih kongresov, simpozijev in konferenc. Poleg navedenega pa o njenem strokovno-raziskovalnem razvojnem delu priča osebna bibliografija, ki šteje več kot 100 enot.

Irena Vovk

Življenjepis: Rojena 1965. Diplomirala (1989), magistrirala (1993) in doktorirala (1998) je iz kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer bila zaposlena od 1990 do 1993. Od 1994 je zaposlena na Kemijskem inštitutu, kjer je bila od 2008 do 2020 vodja Odseka za prehrambeno kemijo. Od 2010 do 2013 je bila kot vodja RR projekta zaposlena tudi v EN-FIST centru odličnosti.
Raziskovalno delo: Njen raziskovalni interes obsega razvoj analiznih metod na osnovi kromatografskih in sklopljenih tehnik za določanje, izolacijo in identifikacijo biološko aktivnih naravnih spojin v rastlinskih materialih, prehranskih dopolnilih in funkcionalnih živilih. Posveča se tudi izboru surovin in razvoju postopkov za pridobivanje, modifikacijo lastnosti farmakološko aktivnih spojin in karakterizaciji ter delovanju tako narejenih novih materialov. Z ekspertizo iz analizne kemije sodeluje tudi v interdisciplinarnih raziskavah s področij medicine, farmacije, živilstva, agronomije, fizike in arheologije. Aktivna je tudi kot vodja raziskovalnega programa, številnih nacionalnih in bilateralnih raziskovalnih projektov, vodja delovnih sklopov (WP) treh evropskih projektov in vodja številnih projektov za gospodarske družbe. Njene aktivnosti obsegajo tudi predsedovanje mednarodnim znanstvenim in organizacijskim odborom 21th in 25th International Symposium on Separation Sciences (ISSS 2015, ISSS 2021) ter 26th International Symposium for High-performance Thin-layer Chromatography (HPTLC 2021). Bila je tudi članica 27 znanstvenih odborov mednarodnih znanstvenih simpozijev v Sloveniji (3) in v tujini (24). Je tudi članica uredniških odborov več znanstvenih revij. Bibliografija: COBISS izpis obsega 478 bibliografskih enot, od tega 98 izvirnih znanstvenih člankov, 8 poglavij v znanstvenih monografijah, več kot 40 predavanj (34 vabljenih) na mednarodnih znanstvenih simpozijih in 4 patente. Doslej je bila mentorica ali somentorica 7 doktorandov in somentorica 9 diplomantov ter magistranta.
Nagrade: “Medal and award for achievements in the field of chromatography and related separation techniques“ (2016) – medalja in nagrada za dosežke na področju kromatografije podeljena s strani Central European Group for Separation Sciences; “Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju” (2009) – priznanje Slovenske znanstvene fundacije; “Grand Prize Winner na mednarodnem tekmovanju iGEM 2010” (2010, MIT, ZDA) s skupino “Slovenian team”.
Dodatne zadolžitve: Je vodja Sekcije za živilsko kemijo Slovenskega kemijskega društva in predstavnica Slovenskega kemijskega društva v Food Chemistry Division (FCD) European Association for Chemical and Molecular Sciences (EuCheMS), v European Society for Separation Sciences (članica Upravnega odbora) in v Central European Group for Separation Sciences.

 

Marina Pintar

Življenjepis: rojena 1961 v Ljubljani. Po končani gimnaziji Ivana Cankarja, ki jo je končala z odliko, se je vpisala na študij agronomije na Biotehniški fakulteti, kjer je leta 1985 diplomirala, 1996 magistrirala in 2001 doktorirala. Leta 1986 se je zaposlila na Vodnogospodarskem inštitutu (sedaj Inštitut za vode RS), kjer se je ukvarjala s projektiranjem ukrepov za uravnavanje vsebnosti vode v tleh ter raziskavami povezanimi s kmetijstvom in vodo. Leta 1999 se je zaposlila na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete UL in prevzela vodenje Centra za agrohidrologijo in urejanje kmetijskega prostora. Leta 2013 je bila izvoljena v naziv redne profesorice za področje Okoljsko načrtovanje.
Raziskovalno in pedagoško delo: je nosilka več dodiplomskih in podiplomskih predmetov s področja urejanja kmetijskih zemljišč in celovitega urejanja kmetijskega prostora ter nosilec in sonosilec predmetov na doktorskem študiju Bioznanosti  in interdisciplinarnem podiplomskem študiju Varstvo okolja. Bila je mentorica ali  somentorica pri več kot 70 diplomskih (tri so bile nagrajene s Prešernovo nagrado fakultete) in magistrskih nalogah ter desetih zaključenih (trije iz programa Mladi raziskovalci iz gospodarstva) in treh potekajočih doktoratih (eden iz programa Mladi raziskovalci). Do sedaj je bila kot član ali koordinator vključena v 26 raziskovalnih projektov ARRS in več kot deset mednarodnih projektov, med drugim: FP6 PLUREL; FP7 FoodMetRes in Green Surge;  H2020 iSQAPER, FairWay, EdiCitNet, Optain in Sprint; LIFE ViVaCCAdapt.
Bibliografija: COBISS izpis obsega preko 700 bibliografskih enot. Samostojno ali v soavtorstvu je objavila več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov. Dodatne zadolžitve: delovanje v ekspertnih skupinah MKGP: za razvoj namakanja v Sloveniji do 2023; za pripravo Uredbe o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo; za pripravo Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva; za pripravo Strategije o uporabi kmetijske biomase v energetske namene; za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih; v ekspertnih skupinah MKGP in MOP: za sprejemanje Načrta upravljanja voda v Sloveniji; za sprejemanje Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka; v ekspertnih skupinah MOP: priprava Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (nitratna direktiva); Implementacija okvirne vodne direktive v Sloveniji. Mednarodno je vključena v: Landscape Tomorrow network; Lysimeter research group; European Society for Soil Conservation;  European Water Platform (WSSTP); WG Water and Agrofood; European Innovation Partnership (EIP) Water WG WIRE = Water and irrigation for Resilience Europe.

Anton Jagodic

Življenjepis: Rojen 1963 v Ljubljani, Višješolski študij agronomije končal leta 1986 nato diplomiral leta 2001 na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti. Strokovno delo:  kmetijski svetovalec, strokovno svetovalno delo za 300 kmetij. Svetovanje kmetom na tehnološkem področju (poljedelstvo, travništvo, pridelovanje krme, varstvo rastlin, gnojenje, živinoreja in vrtnarstvo). Organizacija in izvedba izobraževanj. Organizacija prenosa znanja v prakso in svetovanja na področju razvoja in preusmeritev kmetij. Organizacija in pomoč pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike  (subvencije, plačila za območja z omejenimi dejavniki, uvedba slovensko kmetijskega okoljskega programa na kmetije) in organiziranje združevanja kmetov. Med 2001 in 2018 opravljal različne naloge na Kmetijsko gozdarski zbornice Slovenije na področju kmetijskega svetovanja,od vodenja svetovalne službe na področju poljedelstva, vrtnarstva in pridelovanja krme, ekološkega kmetovanja in navzkrižne skladnosti do namestnika vodje svetovalne službe. Od leta 2018 dalje vodja sektorja za kmetijsko svetovanje, odgovoren za izvedbo programa javne službe kmetijskega svetovanja. Član upravnega odbora združenja evropskih kmetijsko svetovalnih organizacij EUFRAS in aktiven član združenja mreže svetovalnih organizacij jugovzhodne Evrope SEASN. Član stalne podskupine za inovacije v kmetijski proizvodnji in trajnosti, EIP AGRI. Član delovne skupine za neposredna plačila in zelenitev SKP pri COPA COGECA.