Željko Knez

Življenjepis: Rojen 1954 v Mariboru je je diplomiral leta 1977 na Univerzi v Mariboru, magisterij opravil leta 1979 na Univerzi v Ljubljani ter doktoriral leta 1984 na Univerzi v Mariboru.  Po diplomi je bil od leta 1977 do 1981 zaposlen v industriji (Pinus – d.d., Rače, SI), od leta 1981 dalje na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, začenši kot asistent 1981-1983, docent 1985-1990, izredni profesor1990-1995, in naprej kot redni profesor. Leta 1985 je ustanovil Laboratorij za Separacijske procese in kot prvi v Sloveniji pričel z raziskavami na področju sub- in superkritičnih fluidov. Je ustanovitelj raziskovalne skupine na FKKT UM (leta 1985), kasneje pa še v TKI Pinus in v Vitivi, d.o.o. Leta 1985  je bil na Department of Food Engineering, University of Agriculture, Wageningen, v letih 1990 do 1997 po redni gostujoči raziskovalec na Technische Chemie II, UNI Erlangen, Nürnberg. Opravljaj je večkart  prodekanske in dekansko funkcijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UM ter, od leta 1999-2007 prorektor za znanstvenoraziskovalno delo Univerze v Mariboru, s tem da je  od julija 2002 do maja 2003 v.d. rektorja Univerze v Mariboru.  Kot v.d. rektorja vodil skupino za ustanovitev Medicinske fakultete, Univerze v Mariboru.
Pedagoško delo: Kot redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, UM, na Univerzi v Zagrebu predava pri predmetih podiplomskega študija in je bil mentor ali komentor pri doktorskih delih tudi na tujih univerzah (Erlangen, Bochum, Graz, Zagreb, Leuven …).
Raziskovalno delo sega na področje tehniških ved, na podpodročjih kemijskega in produktnega inženirstva. Njegova specialnost so separacijski procesi in produktno inženirstvo z uporabo sub- in superkritičnih fluidov, ki jih je prvi uvedel v slovenski prostor že leta 1984. Vodil je številne domače, mednarodne raziskovalne in industrijske projekte. Na osnovi patenta EP1144561 je bila leta 2006 uspešno izvedena postavitev in zagon največjega industrijskega obrata za pridobivanje rožmarinskih ekstraktov v Evropi (Frutarom-Vitiva, Markovci). Bibliografija: COBISS zajema 278 izvirnih in 24 preglednih znanstvenih člankov, poglavja v 34 knjigah. Inovativnost njegovih raziskave in sodelovanja z domačo in predvsem pa tujo industrijo se kaže v številnih patentnih objavah. V bazi Espacenet ima zavedenih preko 25 patentov in patentnih prijav (WO, EP, USA, Kanada, Koreja, Japonska, …).  Imel je številna vabljena predavanja na pomembnih univerzah po svetu, večkrat je bil plenarni predavatelj na najpomembnejših konferencah s področja raziskovanja. Inovativnost njegovih raziskav in pomen njegovega dela se kaže v citiranosti. Le ta je za področje tehnike izjemno visoka članke v bazi JCR je visoka in obsega preko 6783 čistih citatov (Scopus) in h-indeks 47 (Scopus). V letu 2017 je bil med 3600 najbolj citiranimi raziskovalci na svetu (1% highly cited researcher 2017 https://clarivate.com/hcr/).  
Mednarodno sodelovanje: Sodeluje s številnimi tujimi univerzami in ustanovami po svetu. Aktivno sodeluje z Gesellschaft für Chemische Technik und Biotechnologie e. V. (DECHEMA – Frankfurt). Njegova mednarodna aktivnost je obsežna kar dokazujejo tudi številna bilateralna sodelovanja ((Francija-SI, Nemčija-SI, Anglija-SI, Hrvaška-SI, Srbija-SI, Bosna in Hercegovina-SI, Madžarska-SI, Kitajska-SI, Makedonija-SI, Romunija-SI, Grčija-SI, Indija-SI, ZDA-SI).
Članstva: Od 1.junija 2017 je izredni član SAZU, od 2013 član EAZU. Od maja 2019 pa tudi član HATZ. Je član mnogih prestižnih združenj po svetu. Posebej je potrebno izpostaviti njegovo dejavnost v izvršilnem odboru Evropske federacije za kemijsko inženirstvo (EFCE), kjer je bil član od leta 1999. Pri EFCE je tudi vodil delovno skupino »High pressure technologies« od leta 2003 do maja 2010, njen član pa je od ustanovitve delovne skupine leta 1985. Je edini nenemško govoreči član delovne skupine za visoke tlake pri nemškem združenju kemijske industrije (Processnet-FA Hochdrucktechnik).