Emil Erjavec

Življenjepis: Rojen 1963 v Murski Soboti, 1983–1988 študij kmetijstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, 1990–1993 – doktorski študij agrarne ekonomike Univerzi za naravne vire in uporabne vede o življenju (BOKU, s katero je ostal povezan kot gostujoči predavatelj za politično ekonomijo kmetijstva (2002-2018).

Pedagoško delo: redni profesor za področje agrarne politike in ekonomike.

Raziskovalno delo: Kvantitativna in družboslovna analiza kmetijske politike, posebej reforme in učinki Skupne kmetijske politike. Je vodja nacionalne programske skupine Ekonomika agroživilstva in naravnih virov, in od 1993 vodja ali eden od vodilnih raziskovalcev na več kot štirideset nacionalnih in mednarodnih projektih, med katerimi izpostavimo predvsem 7 projektov iz EU okvirnih programov. Je vabljeni predavatelj na številnih mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih, med drugim tudi v Evropskem parlamentu in na številnih nacionalnih vladnih in parlamentarnih srečanjih.

Bibliografija: COBISS-izpis obsega 1049 enot, od tega 82 izvirnih znanstvenih člankov (od katerih se 6 uvrščajo v prvo četrtino področnih revij v SSCI, SCIE), 16 objavljenih vabljenih znanstvenih prispevkov na konferencah.

Dodatne zadolžitve na UL: Stalno aktivno sodeluje pri upravljanju fakultete, od vodje katedre, člana senata fakultete do prodekana za zootehniko (med leti 2010 in 2014) in prodekana za raziskovalno delo (2016-2018). Dekan Biotehniške fakultete od 2018 naprej. Za svoje delo je leta 2004 prejel Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete, leta 2008 pa je postal častni doktor Univerze Cirila in Metoda v Skopju.

Dodatne zadolžitve izven univerze: Med leti 1998 in 2003 je bil član Ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU, zadolžen za pogajanja na področju kmetijstva in ribištva. Po letu 1993 je sodeloval pri pripravi številnih strateških dokumentov s področja kmetijstva, kmetijske politike in evropskih integracij ter proračuna EU za potrebe Vlade Republike Slovenije, sodeloval pa je tudi pri študijah za OECD, Evropsko komisijo, FAO in Evropski parlament. Razvojne reference s področja kmetijske politike ima v vseh državah Zahodnega Balkana, vzpostavil pa je tudi mrežo za spremljanje agrarne politike v regiji. Med leti 2008 in 2012 je bil predsednik Društva agrarnih ekonomistov Slovenije, med leti 2008 in 2014 član izvršnega odbora Evropskega združenja agrarnih ekonomistov in med leti 2016 in 2018 tudi predsednik Sveta za kmetijstvo in razvoj podeželja RS.