Projekt Kuhnapato deluje devet let na področju celotne Slovenije v povezavi s slovenskimi osnovnimi šolami, ki so tudi osnovna ciljna populacija. Naša naloga je spodbuditi otroke k obujanju in raziskovanju lastne kulturno – kulinarične dediščine (vzroka in procesov priprave določenih jedi, značilnih za posamezno mikro regijo v zgodovini), prilagoditi omenjene vsebine današnjim potrebam telesa in z med vrstniško komunikacijo motivirati generacijo mladostnikov k uživanju sezonske hrane iz okolice ter spoštovanju domačih jedi v zameno nezdrave hitre prehrane v ovitkih. Naloga mentorjev je povezati formalne – šolske vsebine z neformalnimi pristopi, ki predvsem učencem s slabšim učnim uspehom nudijo lažje razumevanje vsebin, z osvojenimi ročnimi spretnostmi in ostalimi praktičnimi izkušnjami pa širše možnosti zaposlovanja. Ob uporabi sestavin iz okolice, tudi avtohtonih sort, se vrača poznavanje in ponos do svojega okolja, kar je ne-nazadnje tudi podlaga za uspešno turistično ponudbo. Z vstopom otrok v šolske kuhinje, kjer skupinice mesečno pomagajo pri pripravi tradicionalnih obrokov za vso šolo, smo ob tem dosegli visok nivo socialnih vezi – empatije, sodelovanja, razumevanja drugačnosti. Z omenjenim vplivamo na – ob akcijah – skoraj ničelne zavržke hrane, ki se zmanjšujejo tudi pri vsakdanjih šolskih obrokih. Načrtovalce šolske prehrane smo spodbudili, da vedno večji del sestavin za šolske obroke naročajo pri lokalnih dobaviteljih, šolsko kuharsko osebje pa k višji kvaliteti obrokov, inovativnim načinom strežbe, tudi za oči.
Projekt na globalni ravni vpliva na danes najbolj pereče tematike: hrano, zdravje, izobraževanje, turizem, socialne vezi, zaposlovanje, nenazadnje tudi klimatske spremembe. Predvsem pa spodbuja mladostnike k aktivnemu pristopu spreminjanja okusa, zavedanja pomembnosti kratkih verig in uporabe hrane brez aditivov, posledično k boljši samopodobi, kar vodi k višji uspešnosti na vseh, tudi izven šolskih področjih. Vpliv se širi v njihove domove, s pomočjo številnih medijev pa spreminjamo zavest celotne populacije.
Kot eni izmed prvih »kuharjev«, ki smo domala pozabljene slovenske jedi iz knjig etnologov postavili na krožnike, smo ob vabilih slovenskih ambasad, kulinarični ponos naše dežele že nekajkrat predstavili v tujini. V lanskem letu je Evropska komisija projekt uvrstila med deset najboljših praks na evropskem področju za spodbujanje zdravega in trajnostnega načina življenja. Sicer pa delujemo v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija in smo del strategije Slovenije za Gastronomsko regijo 2021.
V veliko čast in veselje je bilo projekt z nekaj sezonsko značilnimi jedmi iz okolja nastopajočih šol predstaviti na Konferenci Hrana, prehrana, zdravje ob Svetovnem dnevu hrane. Tudi iz stališča motivacije otrok, ki jim prikaz dela in veščin pred strokovnjaki nudi dodatno spodbudo k dolgoročnemu pomnjenju pridobljenih znanj.
Zahvaljujemo se vsem organizatorjem, še posebej Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam je zaupalo tako pomembno nalogo in s financiranjem materiala in poti, oz. vsega potrebnega za pogostitev, omogočilo izvedbo.
Anka Peljhan, učiteljica in učenci OŠ Dobje, OŠ Grad in OŠ Šturje Ajdovščina.