Projekt Kuhnapato

Projekt Kuhnapato deluje devet let na področju celotne Slovenije v povezavi s slovenskimi osnovnimi šolami, ki so tudi osnovna ciljna populacija. Naša naloga je spodbuditi otroke k obujanju in raziskovanju lastne kulturno – kulinarične dediščine (vzroka in procesov priprave določenih jedi, značilnih za posamezno mikro regijo v zgodovini), prilagoditi omenjene vsebine današnjim potrebam telesa in z med vrstniško komunikacijo motivirati generacijo mladostnikov k uživanju sezonske hrane iz okolice ter spoštovanju domačih jedi v zameno nezdrave hitre prehrane v ovitkih. Naloga mentorjev je povezati formalne – šolske vsebine z neformalnimi pristopi, ki predvsem učencem s slabšim učnim uspehom nudijo lažje razumevanje vsebin, z osvojenimi ročnimi spretnostmi in ostalimi praktičnimi izkušnjami pa širše možnosti zaposlovanja. Ob uporabi sestavin iz okolice, tudi avtohtonih sort, se vrača poznavanje in ponos do svojega okolja, kar je ne-nazadnje tudi podlaga za uspešno turistično ponudbo. Z vstopom otrok v šolske kuhinje, kjer skupinice mesečno pomagajo pri pripravi tradicionalnih obrokov za vso šolo, smo ob tem dosegli visok nivo socialnih vezi – empatije, sodelovanja, razumevanja drugačnosti. Z omenjenim vplivamo na – ob akcijah – skoraj ničelne zavržke hrane, ki se zmanjšujejo tudi pri vsakdanjih šolskih obrokih. Načrtovalce šolske prehrane smo spodbudili, da vedno večji del sestavin za šolske obroke naročajo pri lokalnih dobaviteljih, šolsko kuharsko osebje pa k višji kvaliteti obrokov, inovativnim načinom strežbe, tudi za oči.

Projekt na globalni ravni vpliva na danes najbolj pereče tematike: hrano, zdravje, izobraževanje, turizem, socialne vezi, zaposlovanje, nenazadnje tudi klimatske spremembe. Predvsem pa spodbuja mladostnike k aktivnemu pristopu spreminjanja okusa, zavedanja pomembnosti kratkih verig in uporabe hrane brez aditivov, posledično k boljši samopodobi, kar vodi k višji uspešnosti na vseh, tudi izven šolskih področjih. Vpliv se širi v njihove domove, s pomočjo številnih medijev pa spreminjamo zavest celotne populacije.

Kot eni izmed prvih »kuharjev«, ki smo domala pozabljene slovenske jedi iz knjig etnologov postavili na krožnike, smo ob vabilih slovenskih ambasad, kulinarični ponos naše dežele že nekajkrat predstavili v tujini. V lanskem letu je Evropska komisija projekt uvrstila med deset najboljših praks na evropskem področju za spodbujanje zdravega in trajnostnega načina življenja. Sicer pa delujemo v okviru Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek Slovenija in smo del strategije Slovenije za Gastronomsko regijo 2021.

V veliko čast in veselje je bilo projekt z nekaj sezonsko značilnimi jedmi iz okolja nastopajočih šol predstaviti na Konferenci Hrana, prehrana, zdravje ob Svetovnem dnevu hrane. Tudi iz stališča motivacije otrok, ki jim prikaz dela in veščin pred strokovnjaki nudi dodatno spodbudo k dolgoročnemu pomnjenju pridobljenih znanj.

Zahvaljujemo se vsem organizatorjem, še posebej Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam je zaupalo tako pomembno nalogo in s financiranjem materiala in poti, oz. vsega potrebnega za  pogostitev, omogočilo izvedbo.

Anka Peljhan, učiteljica in učenci OŠ Dobje, OŠ Grad in OŠ Šturje Ajdovščina.

Zdravko Štor

Življenjepis: Rojen 1959 v Postojni, po osnovni šoli in gimnaziji v Ajdovščini je dokončal študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani, dokončal pripravništvo in se zaposlil kot zdravnik splošne medicine v ZD Ajdovščina (1988-1990). Leta 1990 se je zaposlil kot zdravnik na Kirurški kliniki Kliničnega centra v Ljubljani in po programu specializacije iz splošne kirurgije opravil kroženje (1990-1994). Leta 1994, ko je opravil specialistični izpit iz splošne kirurgije, se je zaposlil na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. Vključil se je v raziskovalno delo Skupine za gastrointestinalne tumorje. 1995-2000 je opravljal magistrski študij na Medicinski fakulteti v Zagrebu in leta 2000 zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom: „Primerjava rezultatov nizke sprednje resekcije in abdominoperinealne ekscizije pri bolnikih s karcinomom spodnje tretjine rektuma”. Istega leta je prevzel vodenje Enote intenzivne nege Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo, ki jo je vodil do l. 2009. Leta 2009 je zagovarjal doktorsko dizertacijo z naslovom „Napovedna vrednost patohistoloških dejavnikov in imunohistokemičnih označevalcev pri raku debelega črevesa in danke v stadiju II”. Leta 2009 je prevzel vodenje oddelka na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo.

Pedagoško delo: Leta 2010 je bil habilitiran na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani kot docent. Od 1995 je vodil vaje za študente Medicinske fakultete za predmet Kirurgija. Od izvolitve v naziv docent leta 2010 redno predava študentom medicine, najprej je bilo to v okviru izbirnega predmeta Kirurgija, nato tudi pri predmetu Kirurgija v okviru prebavil.

Glavna področja raziskovalnega dela: Sodeloval je v raziskavah na področju tumorjev prebavil, kirurgije s pospešenim okrevanjem, kronične vnetne črevesne bolezni in urgentnih stanj v abdominalni kirurgiji. Leta 2005 je vodil skupino za uvajanje računalniškega programa Birpis 21 na Kirurško kliniko UKC Ljubljana. Od leta 2005 je sodeloval s kolegi Oddelka za patologijo Onkološkega inštituta v raziskavah o patohistoloških dejavnikih in tumorskih označevalcih. Leta 2007 je ustanovil skupino za Paliativno oskrbo v UKC Ljubljana ter bil njen vodja in koordinator od 2007-2016. Leta 2015 je prevzel vodenje projekta Dnevne bolnice Petra Držaja.ž

Bibliografija: SICRIS izpis obsega 192 enot, od tega 17 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, 10 vabljenih predavanj.

Drugo: Leta 2010 je bil imenovan za vodjo Komisije za enteralno in parenteralno prehrano UKC Ljubljana. Je član domačih zdravniških združenj.

Marjeta Recek

Življenjepis: Rojena 1968 v Ljubljani, 1988–1993 študij Živilske tehnologije na Univerzi v Ljubljani, 1996–2001 – doktorat na Biotehniški fakulteti Univerzi v Ljubljani, smer Biotehnologija (»Vpliv faktorjev okolja na fiziologijo rasti in sprejemanja kromovih ionov pri kvasovki Candida intermeida«).

Raziskovalno delo: v obdobju 1993-2002, usmerjeno v proučevanje kvasovk in možnosti uporabe pri zniževanju onesnaževanja in v prehrani.

Strokovno delo: sodeluje pri strateškem načrtovanju, koordinaciji in izvajanju politik in ukrepov za obvladovanja nalezljivih bolezni, debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni ter dejavnikov iz okolja, ki vplivajo na zdravje. Koordinirala je pripravo in sprejem nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 in nacionalne strategije za obvladovanje odpornosti mikrobov (2019-2024).

Bibliografija: COBISS-izpis obsega 50 enot, od tega 3 izvirni znanstveni članki, 31 objavljenih prispevkov na znanstvenih  konferencah in več strokovnih člankov.

Zaposlitve: med leti 1993-2002 raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 2003 zaposlena na Ministrstvu za zdravje na Direktoratu za javno zdravje, vodja sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje.

Dodatne zadolžitve: predstavnica Visoke skupine za prehrano in telesno dejavnost in Odbora za zdravstveno varnost pri Evropski komisiji, recenzentka pri reviji Zdravstveno varstvo.

 

Aleksandra Pivec

Življenjepis: Dr. Aleksandra Pivec je rojena 26. 3. 1972 na Ptuju. Leta 1999 je diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je kasneje zaključila tudi doktorski študij kemijskega inženirstva na temo optimizacije procesov vinske fermentacije. Svojo poklicno pot je začela kot mlada raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter strokovna raziskovalna sodelavka v Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Bistra Ptuj.  Od septembra 2016 do septembra 2018 je bila zaposlena na Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, od julija 2017 kot državna sekretarka. Zadolžena je bila za področje razvoja in pomoči pri povezovanju razvojnih interesov in aktivnosti med Slovenci, ki živijo v zamejstvu in po svetu ter matično domovino in rojaki v Sloveniji na področjih kulture, izobraževanja, gospodarstva, mladih in EU sodelovanja. 13. septembra 2018 je prevzela vodenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pedagoško delo: V ZRS Bistra Ptuj je 17 let delovala na področju priprave, vodenja in koordinacije nacionalnih in mednarodnih razvojnih, znanstveno – raziskovalnih in aplikativnih projektov ter šest let opravljala funkcijo direktorice inštitucije. Njeno delovanje je bilo osredotočeno na vodenje inštitucije, načrtovanje, pripravo in izvajanje aktivnosti za pospeševanje in vodenje lokalnega in regionalnega razvoja območja statistične regije Spodnje Podravje ter ustvarjanje povezav med znanstveno raziskovalno in izobraževalno sfero (fakultete, inštituti in druge RR institucije) ter gospodarskimi subjekti za učinkovit prenos znanja v prakso.

Raziskovalno delo: Aktivno je delovala pri pripravi razvojnih strategij na različnih področjih in za različne deležnike lokalnega in regijskega okolja, pripravi in vodenju znanstvenih in razvojnih projektov, pripravi publikacij ter pridobivanju sredstev iz skladov EU. Zaradi velikega števila pripravljenih in izvedenih projektov dobro pozna način dela evropskih institucij in črpanje sredstev iz evropskih skladov.  Kot svetovalka za prenos tehnologij deluje na področju podjetniških svetovanj in izvedbe projektov prenosa tehnologij iz znanstveno raziskovalnih inštitucij v gospodarstvo. Izvedla je večje število predavanj iz področij regionalnega razvoja, področja razvoja novih izdelkov ter področja črpanja evropskih sredstev ter učinkovite priprave projektov in projektnega vodenja.

Bibliografija: COBIS izpis obsega 92 enot, od tega 9 izvirnih znanstvenih člankov.

Emil Erjavec

Življenjepis: Rojen 1963 v Murski Soboti, 1983–1988 študij kmetijstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, 1990–1993 – doktorski študij agrarne ekonomike Univerzi za naravne vire in uporabne vede o življenju (BOKU, s katero je ostal povezan kot gostujoči predavatelj za politično ekonomijo kmetijstva (2002-2018).

Pedagoško delo: redni profesor za področje agrarne politike in ekonomike.

Raziskovalno delo: Kvantitativna in družboslovna analiza kmetijske politike, posebej reforme in učinki Skupne kmetijske politike. Je vodja nacionalne programske skupine Ekonomika agroživilstva in naravnih virov, in od 1993 vodja ali eden od vodilnih raziskovalcev na več kot štirideset nacionalnih in mednarodnih projektih, med katerimi izpostavimo predvsem 7 projektov iz EU okvirnih programov. Je vabljeni predavatelj na številnih mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih, med drugim tudi v Evropskem parlamentu in na številnih nacionalnih vladnih in parlamentarnih srečanjih.

Bibliografija: COBISS-izpis obsega 1049 enot, od tega 82 izvirnih znanstvenih člankov (od katerih se 6 uvrščajo v prvo četrtino področnih revij v SSCI, SCIE), 16 objavljenih vabljenih znanstvenih prispevkov na konferencah.

Dodatne zadolžitve na UL: Stalno aktivno sodeluje pri upravljanju fakultete, od vodje katedre, člana senata fakultete do prodekana za zootehniko (med leti 2010 in 2014) in prodekana za raziskovalno delo (2016-2018). Dekan Biotehniške fakultete od 2018 naprej. Za svoje delo je leta 2004 prejel Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete, leta 2008 pa je postal častni doktor Univerze Cirila in Metoda v Skopju.

Dodatne zadolžitve izven univerze: Med leti 1998 in 2003 je bil član Ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU, zadolžen za pogajanja na področju kmetijstva in ribištva. Po letu 1993 je sodeloval pri pripravi številnih strateških dokumentov s področja kmetijstva, kmetijske politike in evropskih integracij ter proračuna EU za potrebe Vlade Republike Slovenije, sodeloval pa je tudi pri študijah za OECD, Evropsko komisijo, FAO in Evropski parlament. Razvojne reference s področja kmetijske politike ima v vseh državah Zahodnega Balkana, vzpostavil pa je tudi mrežo za spremljanje agrarne politike v regiji. Med leti 2008 in 2012 je bil predsednik Društva agrarnih ekonomistov Slovenije, med leti 2008 in 2014 član izvršnega odbora Evropskega združenja agrarnih ekonomistov in med leti 2016 in 2018 tudi predsednik Sveta za kmetijstvo in razvoj podeželja RS.

Igor Pravst

Življenjepis: Rojen 1979 v Kranju, 1998–2003 študij kemije na Univerzi v Ljubljani, 2003–2008 – doktorski študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Trenutno direktor in vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko.

Pedagoško delo: redni profesor za področje prehrane, avtor univerzitetnega učbenika Hranila in mentor več dodiplomskim in podiplomskim študentom.

Raziskovalno delo: Raziskovalno delo je usmerjeno v raziskovanje na področju prehrane in javnega zdravja, predvsem sestave živil in njihovega vpliva na zdravje. Je vodja številnih raziskav, ki potekajo v okviru nacionalnih in evropskih raziskovalnih projektov.

Bibliografija: COBISS-izpis obsega 180 enot, od tega 60 izvirnih znanstvenih člankov (od katerih se jih 19 uvršča v prvo četrtino področnih revij v SSCI, SCIE), 5 poglavij v znanstvenih monografijah uveljavljenih mednarodnih založb, ter številni prispevki na konferencah ter strokovni članki.

Dodatne raziskovalne zadolžitve: Je vodja državnega raziskovalnega programa »Prehrana in javno zdravje«, ki ga koordinira Inštitut za nutricionistiko.

Dodatne zadolžitve izven inštituta: Je član Sveta za varno hrano (MKGP), Sveta za razvoj v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani (MKGP) in Medresorske delovne skupine za preoblikovanje živil (MZ), recenzent v številnih uglednih revijah s področja prehrane in član različnih strokovnih združenj v Sloveniji in tujini.

Jože Podgoršek

Življenjepis: Dr. Jože Podgoršek se je rodil se je 17. 3. 1974.  Svojo izobrazbeno pot je pričel na Srednji kmetijski šoli Grm in študij nadaljeval na Biotehniški fakulteti, kjer je po diplomi študij nadaljeval in doktoriral s področja agrarne ekonomike.
Svojo poklicno pot je pričel v gospodarskem sektorju, kjer je intenzivno spoznal področje pridelave zelenjave in tudi sektor zelenjadarstva v Sloveniji. V letih dela v podjetju Zeleni hit d.o.o. od leta 1997 do 2004 je skupaj s sodelavci razvijal pridelavo zelenjave in vnašal nove tehnološke rešitve do slovenskih zelenjadarskih kmetij. Od leta 2004 do 2018 je bil zaposlen na zavodu Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma (nekdaj Kmetijska šola Grm). Na šoli je v tem obdobju vodil skupino za prenovo izobraževalnih programov na področju kmetijstva, sodeloval pri ustanovitvi in kasneje vodil Medpodjetniški izobraževalni center Grm, sodeloval pri ustanovitvi Razvojno raziskovalnega inštituta in ga do septembra 2018 tudi vodil, vodil delovno skupino za pripravo vsebinskih izhodišč za ustanovitev Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, katero je do nastopa funkcije državnega sekretarja vodil kot prvi dekan s polnimi pooblastili. Marca 2015 je bil imenovan za prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Med njegovimi glavnimi nalogami so bili spremljanje ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, ozaveščanje kupcev hrane v verigi preskrbe s hrano o zakonskih določbah in moralnih merilih pri odkupu hrane ter ozaveščanje pridelovalcev in predelovalcev kot vmesnih členov v verigi preskrbe s hrano o zakonskih okvirih pri prodaji in odkupu hrane in pravicah prodajalcev hrane. Septembra 2018 je bil imenovan na mesto državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Dr. Podgoršek je tudi avtor številnih strokovnih in znanstvenih prispevkov s širšega področja agronomije.

 

Ksenija Ekart

Življenjepis: Rojena 1971 na Ptuju, 1992–1997 študij Živilske tehnologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani – 1997 diploma (Potenciometrična titracija v vinih). Od leta 2010 zaposlena kot vodja Oddelka za prehrano in dietetiko v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.

Pedagoško delo: predavateljica za predmetna področja iz prehrane na Višji strokovni šoli na Izobraževalnem centru Piramida Maribor ter predavateljica za predmetno področje zdravstva na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.  Od leta 2008 je bila mentorica 29 diplomantom Višje strokovne šole IC Piramida.

Bibliografija: COBISS-izpis obsega 102 enoti, večinoma učno gradivo,  samostojni strokovni sestavki v monografski publikaciji ter mentorstvo pri diplomskih delih.

Dodatne zadolžitve: članica strateškega sveta Višje strokovne šole Izobraževalnega centra Piramida, podpredsednica društva Živilskih in prehranskih delavcev SV Slovenije, članica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov

Bojan Pahor

Življenjepis: Rojen 1965 v Leskovcu, 1985 – 1991 študij kemijske tehnologije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) UM 1991. Leta 1991 se je zaposlil na FKKT najprej kot pripravnik od 1992 pa kot mladi raziskovalec. Leta 1995 je zaključil magisterij, leta 2002 pa doktorat znanosti s področja kemijske tehnologije s temo: »Načrtovanje, sinteza in optimizacija procesov z uporabo matematičnih orodij«. Leta 1997 se je zaposlil v industriji, kjer se je na začetku ukvarjal s projektiranjem čistilnih naprav (Evaco d.o.o.), nato se je leta 2000 pridružil podjetju Sika d.o.o. kjer je bil odgovoren za področje gradbeništva v Sloveniji na področju tehničnega svetovanja in prodaje izdelkov gradbene kemije. Leta 2003 je prevzel vodenje javnega zavoda Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Bistra na Ptuju, kjer se je ukvarjal z vodenjem različnih ZR in EU projektov ter vodenjem regionalne razvojne agencije. Med letoma 2007 in 2019 je bil zaposlen v Perutnini Ptuj d.d. (PP), najprej vrsto let kot svetovalec predsednika uprave (do 2012), nato pa kot direktor razvojnih projektov in direktor hčerinskega podjetja PP Energija d.o.o. (do 2019). Od aprila 2019 je zaposlen na MKGP kot generalni direktor direktorata za hrano in ribištvo.

Pedagoško delo: v času dela na fakulteti je opravljal asistentsko delo pri predmetu Dinamika procesov. Med letoma 1994 in 2001 je na II. Gimnaziji v Mariboru poučeval predmet kemija na oddelku mednarodne mature. Sicer je v celotnem obdobju svojega dela v industriji bil in je še vedno mentor pri več diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. V času opravljanja dela na ZRS Bistra in v PP je bil vodja raziskovalnih skupin, ki sta izvajali domače (ARRS, CRP) in mednarodne projekte (EUREKA, Interreg IIIA, IIIB, 6.OP, 7.OP, LIFE).

Bibliografija: COBISS izpis obsega 127 bibliografskih enot, od tega 20 izvirnih znanstvenih člankov.

Dodatne zadolžitve: član UO in podpredsednik akademskega društva SATENA (2016-2018), član UO IZS in predsednik matične sekcije tehnologov pri IZS (2016 do danes).

Janez Podobnik

Življenjepis : Rojen 1959 v Ljubljani. Po osnovni izobrazbi zdravnik. Študij medicine zaključil 1984 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot zdravnik je služboval med leti 1984 in 1992 na Cerkljanskem in Idrijskem. Leta 1990 po prvih demokratičnih volitvah izvoljen za predsednika Skupščine občine Idrija. To funkcijo opravljal do jeseni 1994. Decembra leta 1992 izvoljen za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije. Po tej izvolitvi ni več opravljal delo zdravnika. V Državnem zboru je bil 12 let poslanec Slovenske ljudske stranke. Med leti 1996 in 2000 je bil predsednik Državnega zbora. Vmes, med leti 1994 in 1998 je bil nepoklicni župan novo nastale občine Cerkno. Kot poslanec Državnega zbora je bil med leti 2000 in 2004 član Parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strasbourgu.  Med leti 2002 in 2004 je bil opazovalec v evropskem parlamentu in leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko Zvezo tudi član evropskega parlamenta v Bruslju. Med leti 2004 in 2008 je bil minister za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije. V prvi polovici leta 2008, ko Slovenija predseduje Evropskemu svetu je predsedoval Svetu evropskih okoljskih ministrov.

Po umiku iz aktivne politike je aprila 2009  prevzel vodenje Mednarodnega inštituta ECPD za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije  . To delo opravlja še danes. Mednarodne izkušnje , še posebej na področju razvojnih tematik so mu omogočile, da je uspešno vodil, med leti 2012 in 2015 ICPE, Mednarodni center za promocijo podjetij.

Pri vodenju obeh mednarodnih organizacij se je največ ukvarjal z izzivi trajnostnega razvoja. Posebej so ga zanimale nove tehnologije, ki omogočajo in krepijo model zelene razvojne paradigme in krožnega gospodarstva. V okviru Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj v Ljubljani  se v sodelovanju z matičnim Evropskim centrom za mir in razvoj, ki ima sedež v Beogradu zavzema za zdravo in varno hrano, zanima ga vpliv podnebnih sprememb na zdravje ljudi, problematika trajnostnega urejanja vodotokov in odgovornega odnosa do pitne vode.

Njegovo delo na vseh dosedanjih področjih zaznamuje aktivno državljanstvo, zavzemanje za kakovostno življenje posameznika in družbe, zavzemanje za inovativno, vključujočo in dinamično družbo ter medsebojno zaupanje v družbi in spoštljiv odnos do slovenske in evropske identitete.